Potrebe po vključitvi zdravstvenega kadra v oskrbo na domu

Prebivalstvo Slovenije je staro: delež prebivalstva, starega 65 let in več, je precej velik, delež mladih pa dokaj skromen. Demografski trendi za Slovenijo kažejo povečevanje deleža starejših oseb tudi v prihodnje (1).

V dokumentu Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008 – 2060 je Statistični urad Republike Slovenije v okviru Eurostata izdelal projekcijo, ki obravnava prihodnje demografske “trende”, kot jih je mogoče predvideti z današnjega gledišča. Tako v dokumentu zasledimo, da se bo trajanje življenja postopno zvišalo iz 74,4 na 83,7 za moške in za ženske iz 81,9 na 88,8 leta. Bistveno pa naj bi se spremenila tudi starostna sestava prebivalstva. Delež prebivalcev v starosti 65+ naj bi se več kot podvojil do leta 2060 (2).

Po podatkih statističnega urada RS in njegove projekcije prebivalstva Evropop2010 (SURS junij 2011) se bo staranje prebivalstva v Sloveniji intenziviralo, saj se bo delež prebivalstva starejših od 65 let po srednji varianti projekcije leta 2060 povzpel na 31,6%, delež prebivalcev, starih osemdeset let in več pa na 12,7% (9).

Ravno hitro naraščanje števila starejših od 65 let oziroma starejših od 80 let v Republiki Sloveniji pomeni ključni izziv za ustrezno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe. Trenutno imamo pri nas nekaj manj od 18% celotnega prebivalstva starejšega od 65 let in malo nad 4% tistih, ki so starejši od 80 let. Naša država bo do konca prve polovice tega stoletja znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva (3).

V formalne oblike oskrbe (različne oblike institucionalnega varstva, pomoč na domu, družinski pomočnik) je trenutno vključenih okoli 35.000 oseb. Po ocenah Evropske komisije naj bi v Republiki Sloveniji glede na starostno strukturo in druge okoliščine v letu 2010 potrebovalo manjši ali večji obseg občasne ali redne pomoči približno 206.000 prebivalcev, ta številka bi se v prihodnjih desetletjih povečala za okvirno 20.000 oseb vsakih deset let in se nekoliko razlikuje glede na posamezne scenarije rasti števila odvisnega prebivalstva. Po oceni MDDSZ bo do začetka leta 2016 oskrbo potrebovalo okvirno 45.000 uporabnikov letno, to število pa se bo glede na rast starejšega prebivalstva in delež odvisnih znotraj te skupine prebivalstva vsakih pet let povečalo za 5.000 novih upravičencev (4).

Velik delež denarja v zdravstvu se porabi za zdravljenje kroničnih bolnikov, ki je navadno dolgotrajno. Prebivalstvo se stara na račun boljše zdravstvene oskrbe in boljšega preživetja kroničnih bolnikov. Skrb za tovrstne bolnike pa je, zaradi prezasedenosti domov za starejše in neprimerne oskrbe ostarelih doma, vedno bolj izpostavljena problematika v družbi. Le ti so velikokrat breme za družine, ki zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja znanja, ne more nuditi primerne in kakovostne oskrbe za starejše.

Tako je problematika kroničnih ter ostarelih bolnikov vedno večja. In vedno večji problem predstavljajo uporabniki, ki so v domači oskrbi, kjer praviloma nekdo skrbi za njih. In zakaj ravno ta skupina ljudi? V Sloveniji imamo v 94 domovih starejših že 19.236 postelj, kar zadostuje za pet odstotkov starostnikov. S tem smo v samem evropskem vrhu po odstotku starejših ljudi, ki živijo v institucijah.

V tujini je večji poudarek na izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu in manj je odhodov v domove za ostarele. Fraher in Coffey (2011) sta avtorici raziskave o vzrokih premestitve starejših v domove za oskrbo, ter o zgodnjih vplivih na starostnika po premestitvi poudarjata pomen podpore medicinske sestre pri zmanjševanju negativnih posledic. Starejši se za domsko oskrbo odločajo, ker ostanejo sami in ne morejo več skrbeti zase, navadno po daljši hospitalizaciji. Raziskava je pokazala, da bi velikokrat starostniki potrebovali 24 – urni nadzor in nego, ki pa jo sistem za oskrbo na domu ne more izvajati. Vsi starejši bi, ob primerni oskrbi, ki bi jim zagotovila nego in varnost, raje ostali doma in se ne bi odločili za premestitev v dom (6).

V zadnjih letih je na področju izvajanja pomoči starejših veliko govora o prihajajočem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi sistematično uredil področje dela z starejšimi, tudi storitve pomoči in oskrbe na domu. Navkljub temu, da zakona še vedno nimamo, ob demografskih spremembah naraščajo potrebe ter s tem povpraševanje po storitvah formalne in neformalne oskrbe na domu. Spreminja se namreč tudi družbeni model in vse več starejših in pomoči potrebnih posameznikov se odloča ostati v domačem okolju .

V strukturi celotnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo so bili deleži teh po načinu izvajanja dolgotrajne oskrbe v letu 2013 razporejeni takole: največ izdatkov je bilo namenjenih za izvajanje te oskrbe v institucijah, in sicer 77,7 %, od tega največ v domovih za starejše (58,2 %), nato v različnih socialnih zavodih (15,2 %) in nazadnje v bolnišnicah (4,3 %). Preostali del izdatkov (22,3 %) pa je bil namenjen zagotavljanju dolgotrajne oskrbe na domu, in sicer: ali v obliki storitve oziroma oskrbe, ki jo nudijo predvsem izvajalci patronažne službe v okviru domov za starejše, izvajalci storitve pomoč na domu in družinski pomočniki, ali v obliki denarnega prejemka (10).

Področje dolgotrajne oskrbe je v posameznih državah Evropske unije različno opredeljeno, kar je odraz razlik glede trajanja bivanja in obsega upravičencev ter pogosto nejasne razmejitve med razpoložljivimi storitvami zdravstvenega varstva in ne-zdravstvenimi (socialnimi) storitvami. Dolgotrajna oskrba lahko vključuje rehabilitacijo, osnovno zdravljenje, patronažo, socialno oskrbo, storitve v zvezi z nastanitvijo ter druge storitve, kot so prehrana, storitve varstveno delovnih centrov in pomoč pri vsakdanjih opravilih (11).

V dokumentu »Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba« ki je analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI je dolgotrajna oskrba (po Colombo in drugi, 2011) niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in, ki so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil. Namen dolgotrajne oskrbe (po Ušlakar 2009) je torej zagotavljanje čim večje kakovosti življenja oseb, ki potrebujejo pomoč druge osebe, z upoštevanjem njihovih omejenih psihofizičnih sposobnosti (5).

Starejši se vedno bolj pogosto odločajo, da ostanejo doma in ne odidejo v institucionalno varstvo ter imajo zagotovljeno minimalen obseg oskrbe na domu. Kar pa lahko zelo kmalu privede do poslabšanja zdravstvenega stanja in velikokrat dolgotrajnih hospitalizacij. Tako postanejo velik finančni zalogaj za zdravstvo, ki bi ob primernem zagotavljanju kadrov in boljšega sistema zagotavljanja nege in varstva na domu pripomogel, ne samo k zmanjšanju stroškov, temveč tudi k večjemu zadovoljstvu ter kakovostni obravnavi.

Zato menimo, da je nujno potrebno, v delo oskrbe in nege na domu, uvesti delo zdravstvenega osebja. Prav tako so se storitve fizioterapije in delovne terapije izkazale za izredno pomemben del storitev za celostno oskrbo uporabnikov, ki živijo doma.

Izhodišča za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo imajo kot osrednji cilj opredeljeno povečanje socialne varnosti in kakovosti življenja starejših, bolnih, poškodovanih, invalidnih in onemoglih oseb, ki so odvisne od tuje pomoči. Kot pomemben cilj pa je opredelitev povezovanja izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki delujejo na različnih področjih in institucijah, v celovit sistem, s katerim bi dosegli večjo učinkovitost in uspešnost njihovega dela, kakovost storitev in zadovoljstvo prebivalcev (8).

Storitve oskrbe in nege na domu so premalo razvite in nimajo strokovne podpore zdravstva, česar so deležni oskrbovalci v institucionalnem varstvu, kjer prav tako kot osnovno storitev ponujajo socialno oskrbo. V obravnavo in delo u uporabniki, so v institucionalnem varstvu vključeni zdravstveni tehniki in diplomirane medicinske sestre, kot nosilke dejavnosti. Poudarja se pomen multidisciplinarnega pristopa. Zato je nujno potrebno v delovanje javnih zavodov socialnovarstvenih storitev vključiti storitev zdravstvene nege in s tem v proces dela vključiti zdravstvene tehnike in diplomirano medicinsko sestro.

Zdravstvena nega oz. zdravstvena oskrba bi morala biti usmerjena v celostno obravnavo, v ugotavljanje in reševanje negovalnih problemov in zadovoljstvo uporabnika z kakovostnim in strokovno opravljenim delom, in kot taka tudi umeščena v delo socialnovarstvenega zavoda, ki ponuja pomoč in oskrbo na domu.

Z starostjo narašča pojavnost kroničnih nenalezljivih obolenj pri posamezniku. Po podatkih iz leta 2004 je imelo 55% starejših oseb pomembne simptomatske degenerativne spremembe sklepov, 45% visok krvni tlak, 40% okvaro sluha, 35% bolezni srca in 25% motnje vida. V visokem odstotku pa je prisotna bolezen demence, saj zboli 45% starejših od 85 let (13). Obolevnost starejših in s tem odvisnost od drugih pa z leti še narašča, tako je pričakovati, da so odstotki sedaj še višji.

Zdravstvena oskrba z primerno izobraženim kadrom, bi kot taka izvajala storitev s katerimi bi se izognili večjemu poslabšanju pacientovega šibkega zdravstvenega stanja. Obvladovanja kroničnih bolezni, storitve rehabilitacije za povrnitev funkcionalnosti in oskrbo, katere cilj je zaviranje ali zmanjševanje poslabšanja funkcionalnosti ali ohranjanja funkcionalnosti pa bi jo še nadgradile. Na kratko, omogočila bi zagotavljanje visoke kakovosti življenja, ne glede na vrsto zdravstvenih težav tudi v domačem okolju. Te storitve zagotavljajo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih kot so hranjenje, kopanje, umivanje, oblačenje, leganje v posteljo in vstajanje iz nje, uporaba stranišča ter obvladovanje inkontinence. Običajno se opravljajo neposredno ali pod nadzorom negovalnega osebja. Pomembno je poudariti, da bi te storitve morale biti vključene v zdravstveno oskrbo, ker je namen takšne oskrbe povezan s preživetjem in z vzdrževanjem zdravstvenega stanja.

Gerontološka zdravstvena oskrba zajema teoretično in praktično znanje. Sodobna oblika dela v zdravstveni oskrbi je celostni pristop, ki zagotavlja starejšim mir, primerno pomoč in nego, individualnost in dostojanstvo. Pospešuje in ohranja zdravje, zdravljenje in rehabilitacijo. Cilj je maksimiranje kvalitete življenja starejših. Bistven element sodobne zdravstvene oskrbe je kakovost, ki je izražena subjektivno. Ocena kakovosti je odvisna od prepoznanih meril kakovosti, od izkušenj, pričakovanj in osveščenosti posameznika. Cilj je doseganje najboljše ravni fizičnega, psihičnega, socialnega in duhovnega zdravja posameznika (12).

Literatura:
  1. MDDSZ, 2005; Statistični urad Republike Slovenije,2008; Razpotnik, 2011 v Milavec Kapun M., Model informatizacije dolgotrajne oskrbe pacienta na domu. Magistrska naloga. Ljubljana, september 2013. Dosegljivo dne 17.5.2016: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/milavec4570.pdf

  2. Prebivalstvo Slovenije danes in jutri. Projekcija prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana, julij 2008. Dosegljivo dne 16.5.2016: https://www.stat.si/doc/pub/prebivalstvo2009.pdf

  3. Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo –št. 1, dne 23. 9. 2013. Dosegljivo dne 16.5.2016: http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7227/

  4. MDDSZ Re NPSV 2013 – 2020. Dosegljivo dne 16.5.2016: https://www.uradni-list.si/1/content?id=113130

  5. Drole J., Lebar L. Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba«. Analitsko poročilo DP5 projekta AHA.SI. Ljubljana 2014. Dosegljivo dne 16.5.2016: http://www.staranje.si/files/upload/images/aha.si_dolgotrajna_oskrba_porocilo_v1.pdf

  6. Fraher A. in Coffey A. (2011). Older people’s experiences of relocation to long-term care, Nursing Older people, 2011 Dec; 23 (10): 23-7(journal article), ISSN: 1472-0795 PMID: 22256726, PDF (106 KB). Dosegljivo dne 17.5.2016: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22256726

  7. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Dosegljivo dne 07.09.2016: http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_0.pdf

  8. Projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2010 – 2060. Dosegljivo dne 07.09.2016: http://www.eurydice.si/index.php/arhiv-novic/4494-projekcije-prebivalstva-za-slovenijo-20102060

  9. Jacović A., Dolgotrajna oskrba, Slovenija, 2013. Statistični urad republike Slovenije. Dosegljivo dne 07.09.2016: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi novico?id=4933&idp=21&headerbar=18

  10. Delovna področja socialnovarstvene storitve. Dosegljivo dne 13.09.2016: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstvene_storitve/pomoc_druzini/

  11. Bjorkstrom M. in sodelavci 2000; 9 – 38. Povzeto iz : Založnik V., Železnik D. Kategorizacija bolnikov po metodi Rush v primerjavi z metodo San Joaquin. Obzor Zdr N. 2003: 37 – 51.

  12. Jevšnikar K., Stanje prehranjenosti starostnikov ob sprejemu v bolnišnico. Univerza v Mariboru. Fakulteta za zdravstvene vede. Maribor, 2010. Dosegljivo dne 13.9.2016, na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=14482

  13. Imperl F., Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Logatec, 2012.

 

Edisa Halimovič